Karotidna bolezen / Kirurško zdravljenje
Kirurško zdravljenje karotidne bolezni – CEA
Karotidna endarterektomija je operacija, pri kateri odstranimo aterosklerotični plak iz vratne arterije. Pri bolnikih s pomembno zožitvijo in ustrezno indikacijo lahko zmanjša tveganje za možgansko kap. O primernosti posega odločamo individualno.

Kaj je karotidna endarterektomija?
Pri karotidni endarterektomiji (CEA) kirurg skozi rez na vratu pristopi do zožene arterije in odstrani aterosklerotični plak. Namen posega je zmanjšati tveganje za možgansko kap pri ustrezno izbranih bolnikih.

Kako poteka operacija?
Po pripravi in anesteziji kirurg izpostavi vratno arterijo, jo začasno zapre, vzdolžno odpre in odstrani plak. Po potrebi uporabi začasni žilni obvod. Arterijo nato zapre, pogosto z žilno krpico, preveri pretok in oskrbi rano.

Operacija v lokalni anesteziji
Doc. dr. Matej Makovec izvaja CEA tudi v lokalni oziroma področni anesteziji. Bolnik je buden, zato lahko ekipa med posegom neposredno spremlja govor, gibanje in odzivnost. Anesteziolog ves čas spremlja bolnikovo stanje.

Operacija v splošni anesteziji
CEA je mogoče opraviti tudi v splošni anesteziji. Bolnik med posegom spi, anesteziolog skrbi za dihanje in stabilnost krvnega obtoka, ekipa pa uporablja ustrezne metode spremljanja. Izbiro skupaj pretehtajo bolnik, kirurg in anesteziolog.

Bolnišnica in okrevanje
V predvidenem poteku obravnave je hospitalizacija približno 3–4 dni. Ob nezapletenem okrevanju se je k lažjemu delu včasih mogoče vrniti po približno dveh tednih; pri fizično zahtevnem delu ali zapletih kasneje. Odpust in obremenitve določi lečeča ekipa.

Zdravljenje po operaciji
Po CEA ostajajo ključni antiagregacijska zdravila po zdravnikovih navodilih, zniževanje LDL-holesterola, urejen krvni tlak, opustitev kajenja in redni kontrolni pregledi z ultrazvokom. Operacija ne odpravi sistemske ateroskleroze.
Potek karotidne endarterektomije – korak za korakom
Karotidna endarterektomija je operacija, pri kateri odstranimo aterosklerotični plak iz vratne arterije. Namen je zmanjšati tveganje za možgansko kap pri ustrezno izbranih bolnikih.
IPristop do arterije
Skozi rez na vratu kirurg prikaže skupno, notranjo in zunanjo karotidno arterijo.
IIZačasna prekinitev pretoka
Žilo začasno zaprejo s prijemalkami in spremljajo nevrološko stanje oziroma prekrvavitev možganov.
IIIOdstranitev plaka
Kirurg odpre arterijo in odstrani aterosklerotični plak, ki povzroča zožitev.
IVZaprtje arterije
Arterijo zapre neposredno ali z žilno krpico glede na operativno presojo.
VObnovitev pretoka
Po preverjanju žile ponovno vzpostavi pretok krvi.
VIIndikacija za operacijo
Odločitev temelji na simptomih, stopnji zožitve in presoji koristi ter tveganj.
Odločitev za operacijo temelji na simptomih, stopnji zožitve, slikovnih preiskavah in oceni koristi ter tveganj.
Lokalna ali splošna anestezija – odločitev za posameznega bolnika
Dr. Makovec operira v obeh vrstah anestezije. Pred posegom skupaj z bolnikom in anesteziologom izberejo najprimernejši pristop glede na zdravstveno stanje, anatomijo, bolnikove želje in izkušnje ekipe. Možnost operacije v lokalni anesteziji ni enako dostopna v vseh slovenskih bolnišnicah; natančnega deleža ustanov brez te možnosti ne navajamo.

Operacija v lokalni anesteziji
- Bolnik je buden; ekipa lahko neposredno spremlja govor, gibanje in odzivnost.
- Anesteziolog ves čas spremlja bolnikovo stanje.
- Izbira je individualna, odvisna od bolnika in posega.

Operacija v splošni anesteziji
- Bolnik med posegom spi.
- Anesteziolog skrbi za dihanje in krvni obtok.
- Ekipa uporablja ustrezne metode spremljanja.
▤Raziskava GALA (3.526 bolnikov) ni pokazala statistično značilne razlike v zgodnjem tveganju za možgansko kap, srčni infarkt ali smrt med lokalno in splošno anestezijo. Nobena metoda ni univerzalno boljša.
Preberite raziskavo GALA ↗
Operativni video – odstranitev plaka iz vratne arterije
Prikaz dejanskega kirurškega posega. Video vsebuje operativne prizore.
Možni zapleti
Med pomembnimi tveganji so:

Možganska kapMotnje govora, oslabelost uda, motnje vida.

Srčni infarktBolečina v prsih, motnje srčnega ritma.

KrvavitevHematom na vratu, oteklina, težave z dihanjem.

Poškodba bližnjih živcevMožne začasne ali trajne motnje živčne funkcije.

Okužba raneRdečina, bolečina ali izcedek iz rane.

Ponovna zožitevMožna v prihodnjih letih; potrebne so kontrole.
Pred operacijo kirurg pojasni osebno korist in tveganja. Ob nenadni motnji govora, povešenem ustnem kotu ali oslabelosti uda takoj pokličite 112.
Viri: ESVS 2023 smernice; raziskava GALA; NHS in Cambridge University Hospitals – okrevanje po CEA. Vsebina je informativna in ne nadomešča individualnega zdravniškega nasveta.