Anevrizma

Anevrizma pomeni povečan premer žile. Običajno gre za povečan premer arterije, lahko pa se poveča tudi premer vene. Do anevrizme arterije pride tako, da se arterija postopoma veča. O anevrizmi govorimo takrat, ko se premer arterije poveča za 50% običajnega premera. Anevrizme same po sebi običajno ne delajo težav in jih ugotovimo naključno, ko iščemo druge bolezni. S postopnim večanjem pa anevrizma lahko poči (počena anevrizma), kar lahko povzroči nenadno smrt bolnika. Največkrat diagnosticiramo anevrizmo z ultrazvočno preiskavo trebuha, saj je trebuh mesto, kjer se anevrizma pogosto pojavlja.

Anvrizmatsko povečanje vene vidimo v podkožju, če gre za povrhnjo veno. Stanje je redkejše kot pri arterije. Anevrizmatske spremembe vene vidimo pri dializnih bolnikih, kjer se veno punktira za hemodializo.

S postopnim večanjem je arterijska žilna stena vse tanjša in več ni sposobna prenašati visokih pritiskov v notranjosti, kar ima za posledico počenje anevrizme.