Anevrizma s časom raste. Ko doseže določeno velikost se pojavi potreba po izključitvi iz krvnega obtoka.
Če tega ne storimo, obstaja velika verjetnost, da anevrizma poči. Počenje anevrizme predstavlja krvavitev, ki je lahko
za bolnika usodna. Počenje preprečujemo, da spremljamo rast anevrizme z ultrazvočno preiskavo.
Anevrizma lahko škoduje tudi zaradi delovanja masnega efekta. Lahko gre za pritisk na sosednjo veno,
kar pomeni težave z odtokom, običajno krvi iz uda. Anevrizma lahko pritisne na sosednji živec, ki običajno poteka ob arteriji. Najprej
se kaže taka težav z mravljinčenjem, izpadom občutka, kasneje tudi lahko z motno gibanja noge. Na sliki pritiska anevrizma
na ureter, kar povzroča razširitev votlega sistema ledvic, sečil. Prihaja do motnje odtoka urina, kar zahteva takojšenj ustrezen
intervencijski poseg.
Posebne oblike anevrizme so tako imenovane mikotične anevrizme. Tako kot vsak del človeškega
tkiva, se lahko vname tudi anevrizma. Stanje se ne izboljša kljub ustrezni antibiotični terapiji. Lahko pa dajamo antibiotike z namenom,
da se stanje ne poslabša. Govorimo o tako imenovani antibiotični profilaksi. Dokončna terapije je kirurška, z izrezom anevrizme,
izključitvijo iz krvnega obtoka ter všitvijo umetne žile.