Operativni posegi na ožilju v letu 2021

Leto 2021 je zaznamovala pandemija koronavirusa Covid-19, ki pa je dopuščala prebivalstvu več prostosti, kot leto pred tem, saj so dostopna prva cepiva proti virusu. Stanje se postopoma spet noramlizira. Čeprav valovi pandemije še vedno omejujeo zdravstveni sistem, je zapiranje države le delno in omejeno na neprecepljen del populacije oziroma populacijo, ki ne izpolnjujej PCT pogoja.

V letu 2021 smo operirali več žensk. V ne pandemičnem času je običajno razmerje med ženskami in moškimi približno 2:1. Sedaj je poskočilo razmerje na približno 4:1. Ženske bolj skrbijo za svoje zdravje in zunanjost. Nekateri moški se pridejo operirat, ker jim tako svetujejo parnterke. Povprečna starost operirancev je bila 54 let, SD 13 let. Najmlajši operiranec je bil star 23 let, najstarejši pa 89 let.

Potem, ko je bilo med prebivalci nekoliko več svobode, tu so mišljeni tisit, ki so izpolnjevali  PCT pogoj, pa so bolnišnice še bolj zategnile pasove, kakor leto pred tem. Število hospitaliziranih zaradi Covida je preseglo 1000 bolnikov. Število bolnikov, ki so potrebovali intenzivno zdravljenje pa je doseglo skoraj 300.

 Največkat je bila uporabljena laserska operativna tehnika kar v 87% primerov. Klasična operativna tehnika je bila uporabljena v 6%. Flebektomija je sicer klasična operativna tehnika vendar ni substitut za lasersko operacijo in jo ne štejemo k klasični operativni tehniki, narejena je bila pri dveh bolnikih, kar je 3%. Potem je bilo nekaj posegov narejenih še s kombinirano operativno tehniko, skupaj 3 bolniki, kar je 4%.

 Največ operirancev je imelo kronično vensko popuščanje stopnje C2, krčne žile so bile vidne in so se bočile nad nivo kože. Več kot četrtina bolnikov je imela bolezen stopnje C3, kar pomeni, da je bila pridružena oteklina, kožne spremembe, C4, je imelo 13% bolnikov, 2 bolnika ali 3% pa so imeli odprto rano na nogi. V letu 2021 nismo operirali nobenega bolnika, ki bi bil v skupini C1, kar pomeni metličaste ali pajkaste žilice, ki se tudi sicer ne operirajo in nobenega bolnika v skupini C5, kar pomeni, da je šlo za bolnika, ki je imel v preteklosti odprt ulkus zaradi krčnih žil, vendar se je med tem že zaprl.

Med tem, ko so bolnišnice programirano lepo poskrbele za bolnike s Covid izraženo boleznijo, pa so kratko potegnili redni bolniki. Že tako dolge čakalne dobe so se še dodatno podaljšale. Največji problem pa so predstavljali bolniki, ki bi po operativnemu kirurškemu posegu potrebovali prostor v intenzivni enoti. Ta mesta so bila v veliki meri zasedena, zaradi česar so kirurški posegi s predvideno premestitvijo v enoto intenzivne terapiji odpadli.

Najpogosteje operirana žila je vena safena magna (VSM). Na drugem mestu je mala vena safena, vena safena parva (VSP). Sledijo še ostale žile, ki predstavljajo povirje krčnih žil in kombenicije dveh ali več žil.

V glavnem se je uporabljala  tumescentna anestezija, v nekaj primerih pa lokalna anestezija. Obe anesteziji aplicira kirurg sam.

Tekom epidemije Covid smo žilni kirurgi opažali povečano število strdkov v arterijskem sistemu, kar je botrovalo številnim razrešitvam, operativnim posegom kot so embolektomija ali trombektomija z zapiranjem žile s krpico ali direktnim šivom.

Večina operirancev po posegu ni krvavela in so lahko kmalu odšli domov. Nekaj bolnikov, 9, je po posegu zakrvavelo in je bila potrebna dodatna preobveza ran. Krvavitev smo preprečevali s ciljno razporeditvijo prevezovalnega materiala in namestitvijo kompresije na ustrezno jakost.

Flebektomija se je delala na stegnu (f), goleni (c) ter stopalu (p) in pa kombinacije flebektomij na navedenih mestih. V dveh primerih se je opravila le laserska operacija brez morebitne flebektomije.

V že tako okrnjenih razmerah in pomanjkanju prostora in kadra se je v žilni kirurgiji poznal migracijski tok zdravnikov. Nekateri zdravniki so bili premeščeni na Covid oddelke, drugi so bili po dolgi izobraževlani abstinenci poslani na izobraževanje. Zaradi zmanjšanja kapacitet je bilo absolutnega dela približno enako. Manj je bilo ne nujnih operacij.

Kakor v peteklih letih ni bistevne razlike med posegom na desni ali levi nogi. Posegi so porazdeljeni približno enako na obeh nogah. Dva bolnika sta bila operirana na obeh nogah hkrati. Povprečna energija, ki jo je prejel bolnik pri laserski operaciji je znašala 1104,2 J; povprečna moč, ki je bila uporabljena pri laserskemu posegu je znašala 8,7 W. Povprečen čas delovanja laserja pri operirancu je znašal 124,6 s. Povprečna dolžina zdravljene žile je znašala 26,9 cm. Povprečna energija na dolžino žile je bila 42,1 J/cm. Povprečen volumen aplikacije tumescentne anestezije je znašal 568,7 ml. Povprečen čas med posegom in kontrolnim pregledom je bil 22 dni.

Zmanjšane kapacitete v bolnišnicah smo skušali pokriti zasebniki z kirurškimi operativnimi posegi, ki so lahko bili izvedeni v loakalni ali tako imenovani tumesecntni anaesteziji, kamor sodi laserska operacija krčnih žil.

Pri 90% bolnikov je potekal poseg brezhibno. Po posegu ni bilo nobenih zapletov. Pri dveh bolnikih se po laserski operaciji glavna krčna žila ni zaprla. Ena bolnica je imela visok indeks telesne mase in šibko kompresijo po operaciji. Operacijo smo ponovili, opravili smo klasični poseg. Rezultat se je dobro popravil. Pri drugemu bolniku smo zapirali žilo VSP, malo veno safeno in je ostala tudi po laserskemu posegu delno odprta. Ker klinično težava ni bila izražena se nismo odločili za dodatno ukrepanje. Pri dveh bolnikih je prišlo do vnetja na mestu flebektomije. Potrebni so bili samo konzervativni ukrepi. Pri eni bolnici je prišlo do kolekcije limfne tekočine v predelu odstranitve žile, pojav seroma. Po večkratni punkciji je serom izginil. Pri eni bolnici je prišlo do otekline po operaciji. Težavo smo odpravili z Vadoplex aparatom. Ena bolnica je imela po operaciji hematom, ki pa se je reabsorbiral sam, brez kirurškega ukrepanja.

Tudi za operirance so predstavljali manjši operacijski prostori manj tveganja za infekcijo s Covid virusom. Nekateri bolniki so med hospitalizacijo v bolnišnici zaradi tretje bolezni dobili Covid infekcijo s poslabšanjem stanja.

85% bolnikov ni imelo po operaciji nobene bolečine, 10% bolnikov je imelo po operaciji blago bolečino in niso potrebovali zdravil proti bolečini. 5% operirancev pa je imelo tako bolečino, da so dan ali dva jemali tablete proti bolečini, potem pa se je stanje umirilo.

Proti koncu leta 2021 so se razmere počasi začele izboljševati. Število Covid bolnikov hospitaliziranih je začelo padati, padati je začelo tudi število bolnikov v intenzivnih enotah. Precepljenost prebivalstva v Sloveniji se je približala številki 60%, kar je manj kot v zahodnoevropskih državah, več pa kot v balkanskih državah.