Kri potuje iz srca v možgane po vratnih arterijah. V primeru, da se v vratni arteriji odlušči košček stene
(košček tromba), potuje slednji v možgane (embolus), kar ima lahko za posledico možgansko kap. Možganska kap je stanje,
ko ne moremo premakniti roke in/ali noge, ne razumemo govora drugih, sami ne moremo govoriti ali govorimo
otežkočeno. Stanje vratnih žil si lahko prikažemo z Dopplersko ultrazvočno preiskavo. Če je zožitev 70%
ali več, je potrebno nadaljnje ukrepanje, ki je lahko jemanje zdravil za zniženje maščob v krvi, zdravila proti strdkom
ali pa je potrebno vstaviti žilno opornico oziroma žilo kirurško očistiti.
Na sliki je strdek, ki je bil kirurško odstranjen iz vratne arterije.
Žile, arterije so lahko zožene, prizadete, kjerkoli v telesu. Posebej pogosto so prizadete arterije v predelu goleni.
Najpogosteje gre za sladkorne bolnike. Na prizadetost golenskih arterij pomislimo takrat, ko ne zatipamo pulza na stopalu,
tipamo pa pulz v kolenski kotanji. Osnovan preiskava je merjenje gleženskih indeksov in/ali pletizmografija.
Nato se bolnika napoti na CTA (računalniška tomografska angiografija). Zožene golenske arterije zdravimo s PTA
(perkutana transluminalna angioplastika). Težje in PTA neuspešne primere zdravimo s kirurškim posegom, pedalnim obvodom.
Na sliki kirurg šiva povezavo med obvodom in sprejemno arterijo na stopalu. Gre za sorazmerno zahteven operativni poseg.
Diabetično stopalo je napredovala oblika sladkornega obolenja, ki se kaže z deformacijo stopala ali/in
z rano na stopalu. V ospredju sta dva glavna mehanizma nastanka rane pri sladkornemu bolniku (diabetiku).
Rana lahko nastane zaradi prizadetosti živcov in mišic, kar primarno vodi do spremembe arhitektonike stopala,
kasneje pa do nastanka rane. Težji primer pomeni rana, ki je posledica prizadetih žil. Pri takemu bolniku je potreben
tako sistemski pristop zdravljenja, ureditev krvnega sladkorja, antibiotično zdravljenje, zdraviti je potrebno rano,
običajno z modernimi oblogami in razbremenitveno obutvijo, posebno pomembno pa je zdravljenje žil.
Nezdravljeno diabetično stopalo lahko vodi v manjšo amputacijo, amputacijo prstov, lahko celo v večjo amputacijo, kot je
podkolenska ali nadkolenska amputacija. Tudi zdravljenje ni vedno uspešno, kar se lahko konča z amputacijo noge.