Diabetično stopalo

Približno 10% populacije ima sladkorno obolenje in pri približno 6% populcaije se pojavi rana na stopalu zaradi sladkorne bolezni. Pri tej isti populaciji se v 50% pojavi obolenje žil. Kombinacija rane in prizadetih žil lahko vodi v amputacijo uda, do slednje pride pri 0,5% populacije. Težavo je potrebno odkriti dovolj zgodaj, da se prepreči slab izhod.

Če se pri sladkornemu bolniku pojavi rana na stopalu, jo je potrebno pravilno zdraviti in negovati. Opravljati je potrebno preobveze v pravilnih časovnih presledkih, glede na izcedek, predvsem je potrebno preprečiti infekt v rani.

Pri sladkornemu bolniku je pomembno preprečevanje nastanka rane, kar dosežemo z rednim pregledovanjem stopal, vključno s pregledovanjem medprstja in goleni. V primeru kakršnekoli spremembe v smislu razpokane kože, manjše ranice, rdečine, bule, zatrdline, fisure, je potrebno obiskati pristojnega zdravnika.

Paziti moramo, da si predela stopala ne poškodujemo. Prav ponavljajoče manjše poškodbe na stopalu so lahko vzrok za nastanek rane. Problem poškodbe je pri sladkornih bolnikih zaradi prizadetosti živčevja posebno izpostavljen. Sladkorni bolnik poškodbe in dogajanja na stopalu ne čuti ali čuti slabše, kar je dodaten razlog za redne preglede.

Zaznavanje zoženega žilja pri sladkornemu bolniku je ključnega pomena. Osnovni funkcionalni testi, kot je meritev gleženjskih indeksov, so lahko lažno negativni in "spregledajo" oslabelo žilje. Žile so pri sladkornemu bolniku poapnele in nestisljive. V primeru suma na oblenje žil naj sladkornega bolnika pregleda žilni kirurg.

Pri zdravljenju diabetičnega stopala je potreben multidisciplinaren pristop tako zdravnikov različnih specialnosti, kakor tudi medicnskih sester in zdravstvenih tehnikov. Posebno usklajeno mora biti sodelovanje pri planiranju morebitnega operativnega posega med žilnim kirurgom in ortopedom.

Če gre za prevladujočo ishemično komponento pri vzroku za nastanek diabetičnega stopala, je potreben takojšen pristop k ponovni vzpostavitvi prekrvavitve uda, revaskularizaciji. Prvi red izbora zdravljenja je PTA (perkutana angioplastika) je izbor ponovne vzpostavitve prekrvavitve do stopala. V kolikor je ta neuspešen se odločimo za obvodno operacijo. Za obvodno operacijo se odločimo tudi v primeru, da je zapora žile za PTA zdravljenje predolga.

Pri zdravljenju diabetičnega stopala so pomembni tudi konzervativni ukrepi, antibiotična terapija, razbremenitev noge, ustrezna analgezija in prehrana. Uravnavanje ciljnih vrednosti sladkorja v krvi 6,0 mmol/l. Preden se odločimo za dokončno oskrbo dogajanja je potrebno ugotoviti vzrok za nastanek mrtvine ali razjede.

V kolikor je PTA (perkutana angioplastika) poseg neuspešen, pride v poštev žilno kirurški poseg.

Primer napredovalega vnetja, pojava gangrene - odmrtja. V primeru, da gre za gangreno, ki ima vzrok v vnetju stopala, je potreben nujen kirurški poseg v smislu razbremenjevanja vnetja. V skrajnem primeru je lahko potrebna tudi amputacija uda.

Pristop k dolgotrajnemu zdravljenju: razbremenjevanje, hyperbarična komora, VAC terapija.

V primeru dolgotrajne neuspešne terapije, se stanje lahko zaključi z amputacijo.

Z uspešno revaskularizacijo, ohranimo ud.

Zdravljenje diabetičnega stopala z revaskularizacijo in pa zdravljenje rane na revaskulariziranem stopalu s trombocitno plazmo, ohranimo ud.