Razbremenitev stopala po amputaciji

Pri bolniku, ki se zdravi zaradi sladkorne bolezni, je prišlo do gangrene v predelu prstov in stopalnic. Prehodnost večjih žil je bila vzpostavljena z PTA tehniko. Za zdravljenje manjših žilic pa se dajajo zdravila, saj tako miniaturni posegi zaenkrat še niso možni. Ker se zdravila niso izkazala kot učinkovita, je bila pri bolniku narejena amputacija končnega dela stopala.

Znotrajžilni in kirurški pristop zdravljenja sta bila podprta z dodatnimi ukrepi, kot je redno prevezovanje kronične rane, podtlačni VAC sistem in razbremenitev stopala.

VAC terapija se lahko daja v sklopu hospitalizacije, možno pa je tudi, da je bolnik zdravljen na domu. Pri VAC terapiji pride velikokrat do tehničnih težav in je v takih primerih za bolnika prednost, če je zdravnik specialist takoj dosegljiv.

Pri zdravljenju kronične rane se moramo osredotočat na dejansko problematiko. Rana se v danem primeru slabše celi, ker ima stopalo manjšo površino od zdravega stopala, prišlo pa je tudi do spremembe bioarhitektonike stopala. Rtg posnetek nam kaže na prominenco kosti (rumena puščica), ki dodatno manjša stično površino telesa in tal, kar ob enaki telesni masi pomeni močno povečan pritisk na tkiva. S patofiziološkega vidika pomeni slednje, da gre za nenehno draženje tkiv in priložnost za mirovanje, počitek, celjenje je majhna.

Z multiplikativnim zdravljenjem revaskularizacijo, amputacijo, razbremenitvijo, prevezovanjem, namestitvijo VAC sistema ohranjamo ud in počasi zmanjšujemo ulkusno površino.

Morebitnih mrtvin na rani ni več, rana celi s svežimi granulacijami, kar kaže na pravo smer zdravljenja.

Z namestitvijo OPED škornja močno povečamo stično površino med telesom in obuvalom. S povečanjem stične površine, zmanjšujemo pritisk na tkiva. Predvsem gre za zmanjšanje pritiska na ulkusni predel, kar mu omogoča daljše obdobje mirovanja in priložnost, da se rana celi in zaceli.