Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri, ki priteče v možgane po žilah.
Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve žile, kri ne pride do ciljnih celic v možganih. Ciljne celice ne dobijo kisika, ki je nujo potreben
za njihovo preživetje. To povzroči smrt celic v tistem delu možganov.
POENOSTAVLJENO: Gre za zamašeno žilo, ki vodi v možgane. Možgani ne dobijo kisika. Del možganov umre. Del možganov ne more več dajati ukaze telesu.
To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni.
Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah. Kako se kažejo, pa je odvisno od območja možganov, ki je ostalo prez prekrvavitve, brez kisika in je prizadeto.
Najpogostejši simptomi možganske kapi so:
- Enostranske motnje vida, dvojni vid (možgani ne sprejemajo vidnega signala).
- Ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa (možgani ne dajajo več ukazov roki ali nogi).
- Nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja (možgani ne dajajo ukazov jeziku, dajajo delne ukaze).
- Pri hujših oblikah celo izguba zavesti (obsežnejše delovanje v možganih).
Simptomi so odvisni od dejstva, katera žila se je zaprla in kaj kateri del možganov ta žila oskrbuje.
Pojavijo se lahko tudi:
- vrtoglavica,
- slabost z bruhanjem,
- motnje ravnotežja.
Na možgansko kap vplivajo dedni, oziroma prirojeni dejavniki in
pridobljeni dejavniki, predvsem način življenja, prehranjevanje, gibanje.
Na prirojene dejavnike lahko kaj malo vplivamo. Lahko pa poskrbimo za pravilno prehrano
in dovolj gibanja. Poskrbeti je potrebno za dejavnike tveganja, ki stimulirajo napredovanje ateroskleroze.
- dejavniki tveganja
- dedni vpliv
- način življenja
Če smo svojec ali znanec, bližnji bolnika, pri katerem je prišlo do
možganske kapi ali je možganska kap v nastanku, se moramo odzvati hitro in odločno.
Veliko bolje je, da pokličemo pomoč, čeprav nismo gotovi in ne gre za možgansko kap, kot
da oklevamo, ne kličemo in zamujamo zalte minute. Stanja niso vedno hitro prepoznavna. Z diagnozo
možganske kapi ima lahko težave tudi izkušen zdravnik.
- KLIČEMO zdravnika
- KLIČEMO 112
Med najučinkovitejše preventivne ukrepe za zdrave ljudi zanesljivo sodi pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja.
Ti so navadno prisotni že davno prej, preden bolnik zboli za možgansko kapjo.
Pomembno je, da poznamo vrednosti:
krvnega tlaka,
glukoze
in holesterola.
Možgansko kap lahko preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga:
Prenehajmo kaditi.
Vsaj pol ure na dan se ukvarjajmo s telesno vadbo.
Jejmo veliko sadja in zelenjave.
Vzdržujmo pravilno telesno težo.
V hrani omejimo sol, maščobe in sladkor.
Izogibajmo se čezmernemu uživanju alkohola.
Redno si merimo krvni tlak.
Kontrolirajmo krvne maščobe in krvni sladkor.
Če občutimo nereden srčni utrip, pojdimo po nasvet k zdravniku.
Pri bolnikih, ki so že utrpeli možgansko kap,
možgansko kap preprečujemo:
z zdravili,
s spremembo življenjskega sloga,
s kirurškim posegom, karotidno endarteriektomijo,
čiščenje žile v možganih,
zapiranje anevrizmatske razširitve žile,
z znotrajžilnim posegom, vstavitev žilne opornice.
Možganska kap prizadene 1% populacije, ki je starejša od 65 let.
Približno za 10% smrti v populaciji v Sloveniji je vzrok možganska kap [2].
Posledice možganske kapi so zelo različne, odvisne so od obsežnosti okvare,
od mesta, ki je bilo prizadeto, in od hitrosti ukrepanja.