Izbira operativne tehnike pri operaciji krčnih žil

Izbira prave operativne tehnike je ključ k dobremu izhodu operativnega posega. Operater mora poznati paleto operativnih tehnik pri operacij krčni žil, le tako se lahko odloči za optimalno operativno tehniko pri vsakemu bolniku posebej. Kako se je operater odločal glede pravilne izbire operativne tehnike v letu 2016 piše sledeči odstavek.

Operater predpostavi, da je za bolnika najboljša operativna tehnika laserski poseg. Velika večina operativnih posegov v letu 2016 je bila opravljena lasersko (število 141, 84%). Hkrati pa pomisli ali bi katera druga tehnika glede na anatomske, morfološke, patološke razmere dajala prednost pri izhodu operativnega posega.

V petih primerih sem se primarno odločil za klasični poseg. Dvakrat je šlo za stanje po vnetju žile – trombiflebitisu in sem ocenil, da bo prehod laserske fibre otežkočen. V enem primeru je bil prehod striperja otežkočen, v drugem primeru, pa je šel striper gladko. Verjetno bi v drugem primeru šla tudi laserska fibra gladko. V tem primeru je vprašanje zapiranja žile po delovanju laserja, ki je lahko moteno. V tretjemu primeru je šlo za stanje po laserskemu posegu v drugi ustanovi vene male safene. Vena oziroma njena pridružena vena je bila odprta. Odločil sem se za klasični poseg. V četrtem primeru je bil premer operirane krčne žile, pridružene velike vene safene 21 mm. Premer žile je pprevelik za laserski operativni poseg. Operacijo sem opravil na klasični način. V petem primeru je bila pridružena velika vena safena ležeča v podkožju. Delovanje laserja bi lahko povzročilo opekline kože. Operacija je bila opravljena na klasični način.

V enem primeru sem se odločil za sklerozacijo debla krčnih žil. Tu je bila zvijuganost debla prevelika, da bi bil omogočen fibrski (laserski, radiofrekvenčni, para) operativni poseg.

V šestih primerih so bili zdravljeni bolniki z vodno paro. Gre za nov način zdravljenja krčnih žil v primeru zvijuganosti deblne krčne žile.

V šestih primerih je bila opravljena le flebektomija. Običajno je šlo pri bolnikih za ponovitev krčnih žil po predhodni operaciji.

V enemu primeru je šlo za kombinacijski operativni poseg sklerozaije in laserja. Šlo je za bolnika, ki je bil opeiran v drugi ustanovi. Na ustju je šlo za neovazogenezo, kar smo rešili s sklerozacijo. Zaostala stegenska povrhnja vena pa je bila zdravljena z laserjem

Dva bolnika sta bila zdravljena s sodobno metodo Clarivein, kjer anestezija ni potrebna. Metoda je precej draga in nam je zastopnik podaril dva seta za poskus.

V treh primerih je bilo potrebno lasersko začeto operacijo konvertirati v klasični operativni poseg. Enkrat zaradi hematoma in spazma punktirane žile. V drugem primeru je šlo za stanje po vnetju žile. Operacijo sem začel lasersko, vendar je bilo potrebno zaradi motenj v prehodnosti laserske fibre narediti preokret in operacijo nadaljevati klasično. V tretjemu primeru je šlo za akcesorno veliko veno safeno, ki je imela majhen kaliber, nekje okrog 3 mm in je kratek segment bil raven ter dostopen punkciji. Punkcija ni uspela zaradi česar sem operacijo konvertiral v klasični operativni poseg. Tudi pri klasičnemu operativnemu posegu žile AASV nisem takoj našel. Zato sem vstopil v žilo distalno z žico in s pomočjo slednje sem lociral AASV. Operacijo sem uspešno zaključil klasično. V vseh primerih sem kljub konverziji pristopa operativni poseg izpeljal v lokalni anesteziji.

V dveh primerih smo bolnika zdravili s SEPS metodo.